Danes v ospredje postavljamo pomen odgovornega odnosa do alkohola v prometu. V intervjuju za DNEVNIK Robert Štaba izpostavlja, da je alkohol globoka težava našega sistema in družbe, ki na cestah vsakodnevno seje smrt. Zavod Varna pot že vrsto let ozavešča o nevarnostih alkohola v prometu ter poudarja, da odgovornost do sebe in drugih rešuje življenja.
“Alkohol je nedvomno naša nacionalna bolezen, rana za posameznika in sistem. Seje smrt po slovenskih cestah. Ne želimo se mu odločno upreti, zato ostaja eden najpogostejših povzročiteljev najhujših prometnih nesreč. Ne strinjam se s tezo, da gre v teh primerih za nesrečo. Ta se zgodi, ko ti nekaj pade, nekaj spregledaš, nikakor pa ne takrat, ko veš, da ne smeš piti in sesti za volan, nato pa povzročiš trčenje, v katerem nekdo, praviloma nedolžna žrtev, umre ali je s poškodbo zaznamovan za vedno.”
Robert Štaba
Več informacij in vpogled v celoten intervju je na voljo v dokumentu spodaj ali na spletni strani Dnevnik.si tukaj.
„NISI SAM” – Program zagovorništva za ustrezno pravno obravnavo žrtev s področja varne mobilnosti
Globalne organizacije, ki delujejo na področju varne mobilnosti in njenih posledic, kot so ZN, WHO, ETSC, že vrsto let namesto izraza prometna nesreča (traffic accident) uporabljajo besedo trčenje (road traffic crash/collision). Spremembo terminologije so na pobudo organizacije Road Peace, članice FEVR, sprejeli že vrsto let nazaj. Izraz “nesreča” je seveda lahko žaljiva za mnoge ljudi, predvsem v primerih, kjer so zaradi nevarnih in agresivnih ravnanj voznikov (alkohol, prehitra in agresivna vožnja, itd.) ljudje izgubili življenja ali bili hudo telesno poškodovani. “Primerjati padec krožnika, ki je praviloma nesreča, s trkom v katerem zaradi neodgovornega ali zelo nepremišljenega ravnanja nekdo umre ali je poškodovan, je neprimerna in žaljiva za številne svojce, bližnje, prijatelje, sodelavce in celotno družbo…,” so takrat zapisali v Road Peace.
Samo menjava besede seveda nima nikakršnega smisla, če ne bi njena teža v vsakdanjem življenju dejansko za seboj povlekla širšega sociološkega aspekta razumevanja vzrokov, posledic, pravnega ovrednotenja obnašanj in ravnanj na cestah, sankcij, odškodnin, pravic ipd.. Smo v Sloveniji pripravljeni razumeti kaj je nesreča in kdaj to ni več? Tudi to razumevanje soblikuje t.i. kulturo sobivanja in odgovornosti na slovenskih cestah, kajne?!
